Nadaljujemo z raziskovanjem napak, ki jih pogosto delamo v razmišljanju, a katere nam poslabšajo razpoloženje, samozavest, voljo. Prej sem pisala o vrsti miselnih napak, ki se imenujejo pretirano posploševanje ter bolje pojasnila napako »mentalni filter«. Še ena taka, zelo pogosta vrsta pretiranega posploševanja je črno-belo razmišljanje, ki vam ga bom danes predstavila.
Črno-belo ali polarizirano razmišljanje je napaka, ki nas vodi k tem, da vse stvari vidimo v ekstremih. Govorimo, da je nekaj ali črno ali belo, druge barve ali odtenki kot da ne obstajajo.
Nekaj je ali dobro ali slabo, spet, odtenki ne obstajajo. Ali je nevarno ali varno, ali je pravilno ali ni pravilno. Včasih so ljudje prav ponosni, da imajo tako trdna in toga stališča.
Zakaj rada uporabljamo to miselno napako pri razmišljanju?
Veliko je lažje poenostaviti interpretacije, ko si pojasnjujemo svet okoli nas. Čutimo se bolj varni, če našemu svetu damo jasne meje, jasen kontrast, kot so npr. črne črke na belem listu papirja. Če bi nam se svet zdel podoben abstraktni sliki, bi to morda v nas izzvalo nemir in anksioznost zaradi nejasnosti, nedorečenosti in nepredvidljivosti. Zelo lažje je misliti, da obstaja ena sama pravilna resnica, kateri se lahko priklonimo ter nam je tudi lažje izbrati našo reakcijo, v skladju z našo interpretacijo.
No, veliko stvari v življenju se ne pojavlja v takšnih jasnih ekstremih. Od bele do črne obstaja še veliko odtenkov sivkaste barve. Tako lahko rečemo, da določena situacija ni izključno slaba za nas, čeprav zavračamo njene pozitivne strani. Na primer, morda vam ni všeč, da ste dobili novega sodelavca, katerega morate uvajati v posel, saj je težk, ko vam nekdo »visi nad glavo« in jemlje vaš dragoceni čas. Ampak, če bolje razmislite, je po drugi strani to dobra priložnost, da se malo razbremenite in dobite pomoč pri delu. Enako tako, lahko na osnovi ene slabe lastnosti pomislimo, da je nekatera oseba slaba, čeprav ta oseba ima tudi svoje dobre plati. Tako sodelavca lahko ocenimo kot slabo osebo, zato ker nam enkrat ni bil pripravljen pomagati, pri tem pa pozabljamo, da je ta sodelavec vedno prijazen, priden in pošteno opravi svoje delo.
Črno-belo ocenjevanje samega sebe
Enako tako kot črno-belo ocenjujemo dogodke in druge ljudi, tako tudi ocenjujemo sebe in svoje lastnosti, vedenje, sposobnosti. Ali si sposoben ali nesposoben. Ali nas drugi imajo radi ali ne marajo. Si pameten ali neumen. Pri tem, najpogosteje naše ocene gredo v tisto negativno smer. Zelo pogosto na osnovi enega dogodka ali komentarja, na osnovi ene same napake zaključimo o sebi najgrše. Resnica pa je, da prav noben ni popoln in da vsi včasih delamo napake. Zato ker smo zamočili en izpit na fakulteti, to še vedno ne pomeni da smo neumni. Če se nismo najboljše znašli v neki družbi, to še vedno ne pomeni, da nismo simpatični in zabavni za druženje.
Morda ste na primer poskušali nekaj novega u svojem življenju in se prvi poskus ni izkazal za uspešnega. Na primer, odločili ste malo zbuditi vašo kreativnost in sami narediti okvir za vaše družinske fotografije. Nabavili ste leseni okvir, lepilo, barve, školjke in kamenčke za poletni okvir fotografij z vašega lanskega dopusta. No, okvir ni izpadel, kot ste si zamislili. Mislite, da je okvir grd in neuporaben. Na koncu zaključite, da enostavno niste kreativna oseba in obupate od nadaljnjih kreativnih projektov. Ker to je nekaj, kar enostavno ste ali niste. Če bi pripadali skupini kreativnih ljudi, takšna napaka se vam ne bi zgodila. Enostavno niste za te stvari. Enako tako se ocenjujemo pri drugih aktivnosti. Če ste na primer doživljali, da je vaša sestra skozi vaše celotno otroštvo bila »tista, ki je nadarjena za jezike« , mogoče ste se vi zaradi tega začeli verjeti, da ste vi v skupini ljudi, ki jim jeziki ne gredo dobro. V skladju s tem boste verjetno mislili, da vama jeziki ne gredo in da vam treba veliko časa da jih naučite. To pa ima za posledico, da vam pri učenju jezika bo samozavest nižja, zaradi česar boste manj sproščeni pri učenje jezika in bo to težko.
Skratka, črno-belo razmišljanje pomeni, da vse takoj razvrščamo v ekstreme (običajno negativne) in ne vidimo številne odtenke, ki resnično obstajajo. Ne vidimo sebe in druge, kot resnično so.
Kako lahko spremenimo to miselno navado?
Najboljši način, da se zoperstavimo tej miselni napaki je, da smo bolj specifični in natančni. Zelo je koristno uporabljati tudi odstotke. Če po eni sami napaki ali neuspešnem poskusu pomislimo »nesposoben sem«, razmislite in odgovorite na vprašanje: Koliko odstotno sem zaradi tega nesposoben? Ali sem v določenem odstotku vseeno sposoben in za kaj natančno? Ali sem 100% nepriljubljen ali sem priljubljen določen odstotek in kolikšen je ta? Namenoma se usmerite na vse odtenke sive, ki obstajajo v določenem dogodku in poiščite svoj odtenek...