Čeprav se na prvi pogled morda ne zdi tako, imajo otroci radi rutino. Rutina je še posebej pomembna zdaj v času pandemije, saj smo vsi v razmerah, ki so precej negotove, spreminjajo se iz dneva v dan.
Ne moremo z gotovostjo napovedati, kako se bodo razvijale v prihodnosti in koliko dolgo bo vse skupaj trajalo. Negotovosti lahko dodamo še številne spremembe, ki jih doživljamo v vsakdanjem načinu življenja, nove pogoje in omejitve, ki smo se jim morali prilagoditi tako odrasli kot otroci. Otroci tudi doživljajo spremembe: šolajo se od doma, ne hodijo več na treninge in druge izvenšolske dejavnosti, ne družijo se z prijatelji v živo, ne praznujejo rojstnih dni v družbi prijateljev, veliko pogosteje si umivajo in razkužujejo roke. Gledajo in poslušajo starše, ki jih skrbi, in se z drugimi odraslimi pogovarjajo o virusu. Ob vseh teh prilagoditvah se otrok zaveda, da se dogaja nekaj nenavadnega in je lahko za nekatere otroke kot taka stresna ali celo travmatična. V situacijah, ko nimamo vpliva nad veliko stvari, je dobro vzpostaviti nekaj občutka nadzora nad vsakodnevnim življenjem. To lahko dosežemo z rutino. Rutina otroku pomaga, da se ponovno počuti varnega in zaščitenega, zaradi česar je bolj čustveno stabilen in se lažje prilagodi. Dobro je, da otrok ve, kaj ga čaka čez dan in razume, kaj mora storiti. Tako je bolj srečen in bolj pripravljen soočiti se s težavami. V tej rutini vam ni treba biti zelo strog in načrtovati vsak trenutek ali vztrajati, da bo šlo vse po načrtu. Dobro je omogočiti tudi nekaj prožnosti in spontanosti. No, dobro pa je imeti tudi okostje, varnostni steber, ki ga lahko ujamete v tej nevihti ali kaosu življenja med karanteno. Zato sem pripravila nekaj predlogov, ki vam lahko pomagajo vzpostaviti to varnostno rutino.
Dobro je načrtovati:
Kdaj se boste vstali in šli spat? Če je to mogoče, naj ti dve stvari ostaneta enaki kot prej. Otroku boste morda lahko omogočili pol ure ali uro daljšega spanca, vendar ritma spanja in budnosti ne spreminjajte drastično. To je zdravo za higieno spanja, spanje pa je pomembno za naš imunski sistem, kot tudi za duševno zdravje. Na ta način boste tudi ohranili občutek varnosti, predvidljivosti v tem negotovem času, ko je veliko sprememb.
Čas za jutranjo in večerno rutino. Določite čas, do katerega se morajo obleči, si umiti zobe in se pripraviti za začetek dneva ali konec. Čeprav jim morda zdaj ne bo treba hiteti na avtobus ali šolo, imajo šolski otroci še vedno odgovornosti, manjši otroci pa bodo tudi bolj disciplinirani in motivirani, če bodo imeli določen čas za vstajanje in jutranjo rutino. Da se izognete dolgotrajnega boja okoli oblačenja, jutranje higiene, zajtrka, uvedite urnik, ki ga lahko obesite na vidno mesto (naredite ga skupaj z otrokom). Vsekakor boste tudi vi lažje organizirali druge dejavnosti, če boste imeli rutino jutranje priprave.
Kdaj boste jedli? Poleg vstajanja in spanja naj bo vaša vsakodnevna osnova: vstajanje, zajtrk, malica, kosilo, malica, večerja, večerna rutina in odhod spat. Vnaprej se lahko odločite, kaj boste jedli, da se izognete vsakodnevnemu stresu razmišljanja in sprejemanja odločitev o hrani. Naredite skupni tedenski načrt, ki temelji na živilih, ki jih imate doma, ali pa naj je načrt osnova za odhod v trgovino. Otroci naj sodelujejo, če so dovolj veliki, da izrazijo želje po obrokih. Lahko se zabavate na družinskem srečanju, kjer zapišete svoje prehranske želje in želene aktivnosti, ki jih želite imeti ta teden. Nato lahko, kot na tomboli, vlečete listke z hrano ali dejavnosti in jih umestite v koledar za naslednji teden.
Če je le možno, skupaj pripravite koledar aktivnosti. Lažje bo, če boste dan razdelili na različne vrste dejavnosti in jih nato le postavili v časovni okvir ter jih počeli skozi dan. Mlajši otroci bodo potrebovali pogostejše spremembe različnih vrst dejavnosti, slednje pa se lahko ponavljajo večkrat čez dan. Starejši otroci bodo morda potrebovali manj aktivnosti, ker bodo v njih preživeli več časa. Katere so nekatere vrste dejavnosti, ki se lahko izvajajo v enem dnevu? Predlagam nekatere od njih, ni nujno, da jih vse vključite v svoj načrt, seveda pa boste morda želeli dodati nekaj svojega.
- Čas za učenje. Najbolje je, če ima otrok čas za učenje, takrat, ko je njegova koncentracija najboljša. Svojega otroka najbolje poznate, vendar ima večina otrok najboljšo koncentracijo na začetku dneva, zjutraj. Dobro je imeti kraj, v katerem bo lahko otrok izvajal svoje šolske naloge, in poskrbite, da tam ni stvari, ki bi motile njegovo pozornost in koncentracijo.
- Čas za igro. Igra je za otroke zelo pomembna. Zanje je to priložnost, da se naučijo, kdo so, česa so sposobni, kako se vključiti v svet, v katerem živijo, razvijajo svojo ustvarjalnost in veščine za reševanje problemov. To je ena njihovih glavnih nalog in nikakor ni »le nekoristna igra«, zato naj traja čim več časa. Kombinirajte čas, v katerem se vaš otrok igra sam oz. z bratci ali sestricami, in čas, ko se vi igrate z njim. Ko se igrate z otrokom, poskusite dovoliti, da vas otrok vodi v igri. Skušajte se izogniti nenehni potrebi, da ga nekaj naučite ali mu razlagate.
- Čas za ustvarjalnost. Predhodno lahko zberete ideje za ustvarjalne projekte (po internetu, družabnih omrežjih, knjigah, iz lastne glave) ali se zanesete na otrokove ideje in interese. Če otrok zelo rad riše, si lahko izbere, da v ustvarjalnem času to počne. Čas za ustvarjalnost je tudi čas, ko boste verjetno morali sprejeti kanček ustvarjalnega nereda in umazanih rok in rokavov. Na to se mentalno pripravite.
- Družinski čas. To je čas, ko delate stvari skupaj, vsi v družini. Lahko imate redne družinske sestanke, na katerih se dogovarjate o različnih dejavnostih. Vsakdo lahko predlaga, kaj bi lahko naredili skupaj (nekaj družabnih iger, kuhanje, ogled filma, plesni večer, karaoke, ustvarjalni projekt, izlet ali pohod, piknik na dvorišču). Družinski čas je lahko tudi čas zajtrka, kosila ali večerje.
- Čas za mirne aktivnosti. To je čas, ko tudi vi lahko oddahnete in počnete nekaj, kar želite ali morate storiti, medtem ko vaši otroci mirno opravljajo svoje dejavnosti. Lahko je to risanje, pisanje, branje, počitek, tiho igranje, sprostitev in meditacija. Zdaj je pravi čas, da otroka naučite nekaterih dihalnih tehnik, sprostitve ali čuječnosti. Te veščine jim bodo kasneje prišle prav pri regulaciji čustev. Edino pravilo je, da mora ta čas miniti v tišini. Glede na starost otroka je ta čas lahko krajši za manjše otroke ali daljši za starejše.
- Čas za telovadbo. Otroci imajo veliko energije in nekje jo morajo izprazniti s telesno aktivnostjo. Razmislite o možnostih, ki so na voljo v vašem domu, dvorišču ali kraju stalnega prebivališča, da lahko otrok lahko giblje. Če nimate dvorišča, priložnosti, da bo vaš otrok nekam tekel in skakal, razmislite, kako lahko to omogočite znotraj štirih sten. Na primer, lahko telovadite skupaj, tako da si vsi izmislijo eno vajo ali sledite vodenim vajam na internetu ali televiziji. Otroku lahko oblikujete domači poligon, ki bo vključeval več osnovnih vaj (npr. hoja po črti, 30 sekund stoje na eni nogi, počepi, premikanje na vseh štirih nazaj, prevali naprej in nazaj, skakanje na eni nogi itn.). Vsaka vaja mora biti izvedena na točno določenem naznačenem mestu (označite jo na primer z lepilnim trakom, blazino, igračo ...), otrok pa mora vse točke prehoditi v natančnem vrstnem redu. Poligon lahko oblikujete skupaj z otrokom.
- Čas za zaslone. Če vam je morda pred epidemijo uspelo, da bi svojega otroka odmaknili od zaslonov televizije, računalnikov, mobilnih telefonov in drugih tehnoloških pripomočkov, je zdaj to skoraj nemogoče. Neizogibno je, da bodo otroci v tem času, ko ne morejo od doma, si prikrajšali čas za računalniško igrico ali televizijo. Poskusite vseeno omejiti čas, porabljen za zaslonom, skupaj na 1-2 ure na dan.
- Čas za virtualne socialne stike. Eden od koristnih napredkov tehnologije je, da lahko v tem času socialnega distanciranja še vedno ostanemo v stiku s svojimi družinskimi člani, ki ne živijo z nami, pa tudi z drugimi bližnjimi ljudmi, prijatelji. Starejši otroci morajo še posebej vzdrževati prijateljski odnos z vrstniki, ker je to ena njihovih pomembnih razvojnih nalog. Načrtujte čas, ko se bodo vaši otroci slišali s starimi starši, tetami, strici, bratranci in sestričnami. V načrt ne pozabite vključiti otrokovega druženja s prijatelji.
Še nekaj predlogov o tem, katere vrste dejavnosti lahko vključite v svoj dnevni urnik: čas za sveži zrak, čas za posebne hobije (če pogoji dopuščajo), čas za učenje nove veščine, čas za glasbo in ples, čas za pospravljanje in hišna opravila. Sami lahko dodate čas za tisto, kar je pomembno za vas ali za otroka. Vprašajte, kaj bi oni v to vključili. Nekatere dejavnosti se prekrivajo, na primer ustvarjalni čas je lahko ena od tihih dejavnosti, zato kombinirajte, kot se vam zdi primerno. Nekatere dejavnosti boste delali skupaj z vašim otrokom, nekatere dejavnosti bodo samo za otroka, zato uravnotežite čas skupaj, čas za vsakega zasebno in poiščite način, ki bo ustrezal vsem. Ne pričakujte popolnosti in bodite prilagodljivi. Preizkusite sistem, ki najbolje deluje za vas. Vključite svojega otroka v postopek in naj bo vse skupaj pozitivno, ustvarjalno, smešno in zabavno. Kakšno pravilo lahko včasih prekršite in se ob tem ne počutite slabo.