Naše misli so ustvarjene v našem umu, ki nam neprestano pomaga pri razlagi sveta okrog nas. Opisuje, kaj se dogaja, in skuša vse skupaj osmisliti s tem, da nam pomaga razlagati dogodke, zvoke, vonjave in občutke.
Ne da bi se sploh zavedali, si razlagamo in dajemo pomen vsemu, kar se dogaja okrog nas. Odločimo se, da je nekaj prijetno ali zoprno, dobro ali slabo, nevarno ali varno. Ko se nam nekaj zgodi, mislimo, da nam je dogodek sprožil določeno čustvo ali razpoloženje. Resnica pa je, da pravzaprav ni dogodek tisti, ki je "kriv" za naše razpoloženje, ampak pomen, ki ga mi sami damo temu dogodku - torej naša interpretacija dogodka.
Razlage in pomeni, ki jih pripisujemo dogodkom in situacijam, povzročajo telesne in čustvene občutke. Nekaj se zgodi ali nekaj opazimo, to pa v nas sproži misel. Določene vrste misli navadno vodijo v določena čustva in telesne občutke.
Misli o dobičku, npr. vse je v redu = sreča.
Misli o izgubi in brezupnosti, npr. nič nima smisla = žalost, depresija.
Misli o grožnji, npr. nekaj slabega se bo zgodilo = strah in anksioznost.
Misli o prekršenem pravilu, npr. to ni pošteno = jeza.
Misli o jezi do sebe, npr. morala bi več pomagati = krivda.
Zaradi naših preteklih izkušenj, vzgoje, kulture, verskih prepričanj in družinskih vrednot si lahko situacije razlagamo in ocenjujemo precej drugače, kot nekdo drug.
Poglejmo si na primer naslednjo situacijo:
Čakate prijatelja na trgu. Dogovorjeni ste ob 16:00 uri, ampak ob 16:15 njega še ni.
V tem trenutku lahko začnete čutiti jezo. Če je temu tako, verjetno razmišljate o tem, kako ni pošteno, da ga vi čakate in da prijatelj zlorablja vaš čas.
Če pa pomislite, da se je prijatelju morda kaj slabega zgodilo, verjetno boste začutili strah ali zaskrbljenost.
Ali če pomislite, da vas prijatelj ne mara in zaradi tega ne bo prišel, boste verjetno čutili žalost zaradi izgube prijatelja.
Lahko pa pomislite, da je vse v redu s prijateljem, saj vedno zamuja, in mu boste oprostili to navado, saj ima veliko več dobrih lastnosti in vam vedno pomaga. Že razmišljate, kako boste izkoristili ta čas, da opravite nujen klic. Takrat boste verjetno srečni in zadovoljni.
Kako se boste počutili je čisto odvisno od tega, kako boste interpretirali situacijo. Zelo pogosto naše interpretacije niso objektivne, saj smo ustvarili avtomatske navade oz. vzorce, ki temeljijo na naših preteklih izkušnjah in prepričanjih ter ne ustrezajo nujno vsaki situaciji. Posledično gledamo na situacijo iz preozkega zornega kota. To se posebej pogosto zgodi, ko imamo neprijetna čustva, ki trajajo dolgo časa. Takrat je čas, da poskušamo videti, ali lahko spremenimo naše interpretacije v bolj pozitivne. Pozitivne misli povzročijo prijetna čustva, negativne misli pa neprijetna čustva.
Naslednjič, ko boste čutili žalost, strah, jezo ali krivdo, razmislite, kaj vam je preletelo skozi glavo, kakšne misli ste imeli, preden ste se začeli tako počutiti? Najdite povezavo med mišljenjem in počutjem. Kot pomoč si lahko svoje dogodke, misli in čustva zaposujete v dnevnik.