Pozornost, ki jo namenjamo (ali je ne namenjamo) otroku, je lahko za otroka zelo močna nagrada ali posledica. Ločimo med pozitivno in negativno pozornostjo ter tudi pomanjkanje pozornosti.
Kako vemo, da pozornost vpliva na otrokovo vedenje?
Znanstvenikom je že dolgo znano, da se otroci poleg učenja po modelu in nekaterih drugih učnih mehanizmov veliko naučijo z mehanizmom, imenovanim instrumentalno pogojevanje. Omenjeni mehanizem pojasnjuje, da se vedenje vsakega otroka okrepi (in obstaja velika verjetnost, da ga bo otrok ponovil v enaki ali podobni obliki) ali oslabi (verjetno se ne bo ponovilo oz. bo postopoma prenehalo), odvisno od posledic ali povratnih informacij (tisto, kar sledi po otrokovem vedenju), ki jih otrok doživlja vsakodnevno, najpogosteje s starševsko vzgojo. Skratka, če določeno vedenje okrepite (vedenju namenite pozornost ne glede na pozitivno ali "negativno"), se bo to vedenje ponovilo.
Kako je to videti konkretno v odnosu med staršem in otrokom?
Otroci nenehno iščejo našo pozornost in upajo, da jo bodo dobili na najboljši način, s pozitivnimi kretnjami, besedami, odobravalnimi gibi, z našo udeležbo. Če je ne bodo dobili, bodo to pozornost začeli privlačiti na negativen način, s svojim neposlušnim ali neprimernim vedenjem. Zato, ker je kakršnakoli pozornost še vedno boljša, kot nobena. To se pogosto zgodi, ko imajo otroci določene vedenjske težave ali druge težave in se starši ujamejo v začaran krog negativne pozornosti, kritike in kričanja. Starši se ne zavedajo, da je njihova pozornost tako močna, da se vedenje otroka, na katero usmerjajo svojo pozornost, povečuje. Tako kot razlaga načelo instrumentalnega pogojevanja. Otrokovo vedenje, ki ne dobi našo pozornost oz. ga ignoriramo počasi izgublja verjetnost ponovitve. Torej se je vredno vprašati, na katero vedenje smo pri otroku najbolj pozorni? Na žalost pogosto starši posvečajo več pozornosti vedenju, ki bi radi, da se preneha (neprimerno vedenje), kot vedenju, ki bi ga radi, da se ponavlja (primerno, želeno vedenje). Naša pozornost je veliko pogosteje osredotočena na to, kaj so otroci storili narobe, po drugi strani pa jemljemo za samoumevno vse, kar počnejo dobro in prav. Na primer, otroka redko pohvalimo, če se tiho igra, če od prve posluša našo prošnjo, če potrpežljivo čaka, ko se pogovarjamo z odraslimi, če poje vso hrano na krožniku itd. Verjamem, da tudi vi lahko najdete primer vedenja vašega otroka, ki ga redko ali nikoli ne pohvalite ali mu ne date pozitivno pozornost na kakšen drugačen način (nasmeh, tapkanje po rami itd.). Žal se tako otrok nauči, da ne z želenim, ampak ravno nezaželenim vedenjem, dobi našo pozornost.
Pozitivno pozornost moramo vaditi.
Pozitivna pozornost je veščina, ki jo ima že vsak starš razvito do določene mere, vendar jo je treba še razvijati, krepiti in trenirati, ker naši možgani, posebej, ko so v stresu, avtomatsko delujejo na ravno nasproten način. Pogosto so možgani usmerjeni iskati vse negativne informacije, nevarnosti in nepravilnosti v okolju, vključno v povezavi z vašim otrokom. Ta način delovanja možganov je pomagal našim prednikom, da so se zaščitili pred nevarnostjo in tako ohranili vrsto. Danes je na žalost ta mehanizem preveč aktiven in naučiti se moramo ga nekoliko utišati ter prebuditi nekatere druge veščine kot je na primer veščina pozitivne pozornosti. Če je otrok deležen dovolj pozitivne pozornosti, to pozitivno vpliva na njegovo samopodobo, otrok tako dobi občutek varnosti in zaupanja pri odraslih in življenju. Podoba, ki jo otrok gradi na sebi, je odvisna od pozitivnih sporočil, ki so mu jih poslali pomembni ljudje v njegovem življenju. Zdrava samopodoba je zelo pomembna, saj ne vpliva le na zdrave odnose z drugimi, ampak vpliva tudi na otrokovo samozavest in zaupanje vase v procesu odraščanja. Če še vedno ne verjamete, kako močni so lahko učinki pozitivne pozornosti, eksperimentirajte in poskusite. Opazujte, kako se počutite, ko dajete pozitivno pozornost in kakšen je odziv vašega otroka. Toda ne obupajte prezgodaj. Poskus izvajajte vsaj nekaj tednov. Če vas učinki prepričajo in vam je všeč, po tem to veščino ne zapustite nikoli.
Kako otroku posvetiti pozitivno pozornost?
Pozitivna pozornost vključuje vse trenutke, situacije, kretnje, ko starš otroka nagovarja s toplino in ljubeznijo, ko pokaže, da ga vidi in uživa v njihovem toplem odnosu. Otroku lahko date pozitivno pozornost kadarkoli in v veliki meri med vsakodnevnimi aktivnostmi.
Kaj morate storiti?
• Nasmehnite se mu, z nežnim izrazom navežite stik z očmi, uporabite besede pohvale in spodbudite, pokažite zanimanje za otrokove dejavnosti in dosežke, mu postavljajte vprašanja z zanimanjem in ga spodbujajte k pogovoru, otroka pozorno poslušajte, ga potrepljajte po rami, poljubite ali mu s kretnjo pokažite všeček (palec navzgor) ...
• Lahko ga pohvalite z besedami, kot so: lepo je, ko (otrokovo vedenje)… všeč mi je, ko… to je super… postajaš vedno boljši in boljši… moram te pohvaliti mami / očetu… zelo sem ponosen, ko .... uživam, ko ti..... kako lepo, da si to naredil ...
• Kadar uporabljate besede, je pomembno, da ste čim bolj natančni, da otrok natančno ve, brez dvomov ali nesporazumov, za kakšno vedenje ste ga pohvalil ali je bil deležen pozitivne pozornosti. Otroci se po pohvali počutijo dobro in bodo verjetno bolj motivirani, ponoviti to vedenje naslednjič, če točno vedo, kaj in kako ga ponoviti.
• Svojega otroka poslušajte brez prekinitve, med pogovorom ne delajte ničesar drugega, ampak ga poglejte v oči in mu namenite nemoteno pozornost. Za trenutek sprejmite to, kar vam govori, ne da bi ga poskušali popraviti, ga kaj naučiti, mu svetovati, moralizirati in ga samo poskusite razumeti. Ko vam bo povedal vse, mu lahko postavite dodatna vprašanja, da ga boste lažje razumeli ali mu povedali svoje mnenje ali nasvet.
• Vsakemu od svojih otrok namenite tako nemoteno pozornost vsaj 10 minut dnevno.
• Če ima otrok neprimerno vedenje in si želite, da bi ga spremenil, razmislite, kako bi si želeli, da bi se obnašal, in ga nato pohvalite za vsak majhen korak bližje temu ravnanju. Če na primer vaš otrok težko čaka v vrsti in vam nenehno skače v besedo ali vas moti, začnite opazovati, kdaj se to vedenje zgodi, in ga pohvalite vsakič, ko potrpežljivo čaka brez hrupa vsaj 10 sekund dlje kot običajno. Ko to osvoji, ga pohvalite za mirnih 20 sekund in nato še dlje (seveda glede na otrokovo starost)
• Namerno se bolj zavedajte: ali pogosteje uporabljate negativno ali pozitivno pozornost? Uravnotežite tako, da bo vaša pozornost bolj pozitivna kot negativna. En teden lahko naredite eksperiment: opazujte otrokovo vedenje, zapišite ga in razvrstite v tri kategorije: zaželeno, nezaželeno in nevtralno. Večkrat se spomnite, da pohvalite zaželena vedenja. Odločite se, katera manjša nezaželena vedenja zanemariti in katera nevtralna pohvaliti.
• Vzpostavite lahko tudi pozitivno pozornost v odnosu do partnerja. Opazite, kako to vpliva na vaš odnos.
Katere so možne ovire, ki bi vam lahko otežile pozitivno pozornost?
• Moj otrok se nenehno vede neprimerno in ga nimam za kaj pohvaliti.
Če menite, da so redke situacije, ko lahko pohvalite ali daste pozitivno pozornost otroku, to samo pomeni, da ste že zapleteni v začaran krog negativne pozornosti. Brez skrbi, to se včasih zgodi. Takrat je še posebej pomembno, da vadite svojo pozornost in zavedanje tako, da poiščemo otrokove dobre trenutke. Pomagalo bo, če določeno vedenje razstavite na manjše korake in pohvalite oz. kako drugače s pozornostjo nagradite vsak majhen napor. Včasih zaželeno vedenje moramo izzvati z uporabo ustvarjalnih trikov. Ko želite na primer spodbuditi vašega otroka k poslušnosti, s pomočjo pozitivne pozornosti, vendar ne opazite priložnosti, da pohvalite svojega otroka, ker je izjemno neposlušen, mu lahko naročite nekaj, za kar ste prepričani, da mu bo všeč in bo sigurno poslušal. Na primer: pošljite ga v kuhinjo, da si prinese košček čokolade ali neke druge sladkarije. Ali pa ga povabite, da skupaj igrata njegovo najljubšo igro. Nato ga pohvalite za njegovo poslušnost.
• Če se vaš otrok med časom z vami neprimerno ravna, imate na voljo dve orodji. Najboljše je, da ignorirate, kadar gre za kakšno manj resno in nenevarno vedenje, kot so pritoževanje, nerganje, nenehno spraševanje itd. Če gre za hudo neprimerno dejanje, lahko otroka pošljete v »time-out« ali izberete drugo posledico, na primer prenehate se igrati z njim vse dokler ne neha neželeno vedenje. Ne pozabite, raziskave so pokazale, da tisti otroci, ki so deležni veliko pozitivne pozornosti, boljše sprejemajo tudi druge vzgojne ukrepe. No, raziskave potrjujejo, da bo otrok bolj motiviran narediti nekaj, kar je bilo spremljano s pohvalami ali nasmehom kot s kaznijo.
Ne smemo zanemariti koristi, ki jo dobimo sami, kadar se ves čas ne osredotočamo na negativno, ampak ko širimo svoj spekter pozornosti, da vključimo pozitivne stvari. Če naučimo naše možgane, da bolje zaznavajo pozitivne stvari na splošno v življenju in s tem tudi pozitivne stvari v svojem otroku, se bo spremenila tudi kakovost vašega življenja, ker se boste počutili bolj prijetno. Pozitivne misli vodijo v prijetna čustva, medtem ko negativne misli vodijo v neprijetna čustva. V življenju je pomembno najti ravnovesje med pozitivnimi in negativnimi mislimi. Vadba pozitivne pozornosti nam lahko veliko pomaga pri tem.